Gusar

Duh romantike se je v svojih sanjarijah pogosto navdihoval nad eksotičnimi kraji, kjer se je čas pogosto ustavil v brezkončnosti trenutka in kjer so se lahko uresničile tudi največje fantazije. Byronov ep v verzih The Corsair (Gusar), ki je bil objavljen leta 1814, poudarja prav to romantično individualnost, ki se v pesnikovi kreaciji kaže v upodobitvi ladijskega kapitana Conrada. Slednjega je družba namreč izgnala in ga tako prisilila v piratstvo. Nenavaden obrat usode – ugrabitev lepotice Medore, v katero se Conrad zaljubi – postavi ljubimca pred novo preizkušnjo. Da bi osvojil Medoro in jo osvobodil iz suženjstva Seida paše, Conrad s svojimi prijatelji načrtuje napad na pašev harem in se poda na vznemirljivo pustolovščino. Romantični balet, ki ga je po Byronovi pripovedi v verzih ustvaril Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges leta 1855, je prvi koreografiral Joseph Mazilier na glasbeno partituro Adolpha Adama, ki se je petnajst let pred praizvedbo Gusarja že proslavil z izvirno glasbo baleta Giselle, v novi mariborski produkciji ter v plesni kreaciji priznanega latvijskega baletnega ustvarjalca, koreografa in plesalca Aivarsa Leimanisa pa bo balet Gusar prvič v celoti uprizorjen na slovenskih tleh.