Hedda Gabler

Psihološka drama

Hedda Tesman - Nataša Matjašec Rošker
Jörgen Tesman - Jurij Drevenšek
Gospodična Juliane Tesman - Maša Žilavec
Gospa Elvsted - Mateja Pucko
Asesor Brack - Ivo Ban
Ejlert Lövborg - Matjaž Tribušon

Prevod Bogomil Fatur, priredba besedila Mateja Koležnik in Metka Damijan, dramaturg Goran Ferčec, scenograf Marko Japelj, koreograf Matija Ferlin, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević

Henrik Ibsen (1828–1906), oče moderne drame, že stoletje predstavlja vogelni kamen repertoarjev svetovnih gledališč. Med njegove najbolj kontroverzne ženske like spada Hedda Gabler – ena izmed prvih dramskih junakinj, ki ni ne logična ne nora. Ko se je pojavila, so jo označili kot "neresnično in monstruozno", danes ji lahko rečemo sodobna ženska – usodna, demonsko privlačna, predrzna in samovoljna. Ne sleče še poročne obleke, ko začuti, kako jo družbeni korzet utesnjuje in s svojimi pravili predpisuje, kakšna naj bi bila vloga ženske v družbi. Njeno iskanje svobode izvira iz njenega hlepenja po moči. Na elegantno perverzen način režira, kreira, speljuje, napeljuje in pri tem s pridom izkorišča svojo fatalno usodnost. Destruktivna boginja vse to počne, da bi pregnala svoje smrtonosno dolgočasje. Epilog na dva strela pa odigra nabita pištola generala Gablerja, Heddinega očeta.