Meta Hočevar: Prostori igre

Meta Hočevar: PROSTORI IGRE in PROSTORI MOJEGA ČASA
Predstavitev knjig na Festivalu Borštnikovo srečanje

Vodja predstavitve Petra Pogorevc
Sodelujejo Meta Hočevar, Tomaž Toporišič ter igralke in igralci Drame SNG Maribor

Predstavitev knjig traja približno 1 uro in nima odmora. 

Knjižica Prostori igre Mete Hočevar je takoj po izidu leta 1989 spremenila poglede in interpretacije fenomenov slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča. Pokazala in ponazorila je, da scenografija ni več ločen prostorski element, ki ga dodamo predstavi, del scenerije, pobarvana zadnja stena, interier – prav nasprotno! Je nekaj, kar se staplja z drugimi elementi in kar vsebuje vse druge komponente, ki sestavljajo predstavo. Gledališki prostor – Meta Hočevar bi rekla "prostor igre" – je prostor, v katerem se vse združuje in v katerem potrebujemo vsa svoja čutila. Je tudi prostor, ki ga moramo razumeti – tako kot Paul Klee sliko – kot nekaj, kar je tudi časovna oznaka. Prostori igre za Meto Hočevar zato niso več scenografija. Ponatis te knjige je namenjen vsem gledalcem, ki želijo razumeti in brati gledališče skozi njegove prostorske in časovne komponente. Te so povezane z zgodbami dramskih in nedramskih tekstov ter z živo prezenco igralca, ki šele vzpostavlja gledališki prostor. Ta temeljna knjiga bo skupaj z novo knjigo Prostori mojega časa, posvečeno fenomenologiji prostorov gledališča kot ustvarjalkinega in razmišljevalkinega časa, tvorila celoto, s pomočjo katere bomo lahko vstopali v prostore in čase gledališča, hkrati pa nam bosta knjigi omogočili, da bomo lahko te prostore skupaj z avtorico, ki jih kreira in razlaga,tudi mislili. 

Knjiga Prostori mojega časa na izbranih primerih dramskih besedil, ki razkrivajo in zahtevajo različne načine pristopa k oblikovanju prostora igre, raziskuje odnose in medsebojne vplive med tekstom, tj. izrečeno mislijo, in prostorom, med igralcem in prostorom ter ostalimi odnosi v uprizoritvi. Meta Hočevar se v njej ukvarja s prostorom in časom v različnih situacijah, predvsem v gledališču in arhitekturi. Prostor obravnava v povezavi s časom, kot prostor-čas, krono-topos. V gledališki predstavi je izhodišče zgodba, torej dramski tekst ali kakršnakoli druga akcija, ki določa dolžino gledanja. Uprizorjena zgodba definira čas v prostoru. Razlika med ostalimi prostori in prostorom igre je v tem, da čas teče drugače in da je nekako zgoščen. S kratkotrajnimi posegi v prostor, kot je uprizoritev dogodka, ali trajnostnimi, kot je arhitektura, spreminjamo prostor: "Prostor. Vedno je prisoten, v mislih, v realnem, v fantaziji. Brez njega ni nič. Je dokaz, je alibi, je krivec, je rešitelj, in terorizira tudi. Ko vstopiš v gozd ali v hišo, ti pokaže, kje si, in te usmerja, kam se lahko obrneš, kam lahko greš. 
Prostor omejuje in osvobaja. Vsaka uprizoritev ustvari sebi lasten sistem odnosov v časudogajanja med zgodbo, prostorom in gledalcem, med slišnim in vidnim. Prostor ne govori, je pa zelo zgovoren."

Meta Hočevar je priznana slovenska arhitektka, scenografinja in gledališka režiserka. Po študiju in delovanju na področju arhitekture se je začela ukvarjati z gledališko režijo in scenografijo. Je avtorica cele vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mishima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi največ dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografinja je sodelovala z gledališči v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji idr. Za svoje gledališko delo je prejela celo vrsto nagrad, med najpomembnejšimi Prešernovo nagrado za gledališko ustvarjanje, več Borštnikovih nagrad, več Sterijevih nagrad in leta 2005 tudi nagrado za najboljšo scenografijo v Grčiji. Leta 1998 je izdala knjigo Prostori igre, v kateri se loteva problema prostora v uprizoritvenih umetnostih in je prevedena v srbščino in angleščino. Bila je redna profesorica za scenografijo na AGRFT UL in gostujoča profesorica na magistrskem študiju na Univerzi umetnosti v Beogradu, Skopju in Novem Sadu. Je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.