Tri sestre
-
- 15,00 EUR I. kategorija
- 12,00 EUR II kategorija
- 10,00 EUR III. kategorija
- Responsible organizer and seller
SNG Maribor- Slovenska ulica 27, 2000 Maribor
- 02 250 61 15
- [email protected]
- www.sng-mb.si
Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu (HR)
Tri sestre
Avtorski projekt Boba Jelčića po motivih istoimenske drame Antona Pavloviča Čehova
Premiera 19. oktober 2019, HNK Zagreb
Predstava traja 2 uri in 20 minut in nima odmora.
Režiser Bobo Jelčić
Dramaturginja Mirna Rustemović
Scenograf in oblikovalec luči Aleksandar Denić
Kostumografka Zdravka Ivandija Kirigin
Vodja predstave in šepetalka Suzana Bogdan Pavlek
Zasedba
Olga Nina Violić
Maša Jadranka Đokić
Irina Iva Jerković
Andrej Marin Klišmanić
Nataša Ivanovna Daria Lorenci Flatz
Veršinin Ugo Korani
Kuligin Siniša Popović
Tuzenbah Krešimir Miki
Čebutikin Dušan Gojić
Soljoni Ivan Colarić
S svojim senzibilnim psihološkim profiliranjem likov, ki izhaja iz globokega razumevanja človeške nravi, in mojstrskim razpletanjem pripovednega toka se je Anton Pavlovič Čehov v zgodovino zapisal kot veliki inovator gledališča in kratke zgodbe. Njegova kanonska dramska dela, med katerimi je tudi njegova predzadnja drama Tri sestre, ki jo je dokončal leta 1900, prav na prelomu 19. in 20. stoletja, so še danes zvesti sopotniki gledaliških odrov in kompleksni kompendij človeških značajev. Zgodbo o treh sestrah – Olgi, Maši in Irini –, ki vse po vrsti idealizirajo svojega brata Andreja in se na ruskem podeželju nikakor ne morejo otresti misli na vrnitev v Moskvo, pretresajo prihodi in odhodi različnih vojaških oficirjev, ki zgolj podžigajo razplamtelo ozračje, zasičeno s prizori zaljubljenosti, praznimi ljubezenskimi obljubami, velikimi upi, trpljenjem, intrigami in nenazadnje z resignacijo. Izvirno zgodbo Čehova uporabi avtor in režiser Bobo Jelčić kot osnovo za nadaljnja raziskovanja človeških usod, pri tem pa ustvarja odprto gledališko formo, v kateri se vrednost nekega življenja vzpostavlja neodvisno od njegovega zaznamka v literaturi; gre za formo, v kateri se vseskozi zabrisujejo meje med igralcem in gledalcem. Čehov je tako posledično s svojim dramskim besedilom postavljen v vlogo zrcala, ki se v sedanjem trenutku večkratno preslika v slojevit pletež dejanj med igralci in gledalci, ta pa se nemalokrat razplete v povsem nepričakovano smer.