PEER GYNT

V zgodbo o »posebnežu« Peeru Gyntu, ki izhaja iz fantazijskega sveta evropskega severa, je Henrik Ibsen v svoji istoimenski drami v verzih problematiziral številna nepomirljiva nasprotja in identitetne razklanosti, ki pestijo tudi sodobnega človeka. Če se Peer na začetku še predstavlja kot pesnik, ki nas zapeljuje z lepoto svoje besede, se pozneje transformira v brezčutnega povzpetnika in koristolovca, ki brezsramno streže svoji pogoltnosti. Svojo koreografsko interpretacijo nordijskega »junaka« je Edward Clug zastavil v smeri sodobnega pripovednega baleta, ki ga zamejuje rob surrealizma, absurda in samoironije, temeljne psihološke poteze protagonista pa so prevedene in preoblikovane v plesno stanje oziroma moment. Glasbeno podlago sestavljajo Griegova koncertna, komorna in priložnostna dela, ki so še danes sinonim za lepoto ljudskega izraza in zamaknjeno čarobnost nordijskega sveta.