Gledališče od Ž do A

Ko v gledališču ugasnejo luči in se gledalci zavijejo v temo in molk, oder zasije v vsej svoji magičnosti. A preden tovarna sanj gledalcem predstavi najnovejšo odrsko kreacijo, poteka v gledališkem zaodrju nevrotično-kaotična drama na "biti ali ne biti". Gledališko zaodrje je ena izmed poslednjih skrivnosti sodobnega sveta in zato je kukanje skozi gledališke špranje tako razburljivo kot razvozlavanje čarovniških trikov. Kdo so vsi ti mojstri, ki se skrivajo v svojih gledaliških luknjah?

Nadobudna in neustrašna avanturista A in Ž se odločita razkrinkati vse gledališke skrivnosti – hočeta se izmuzniti skozi službeni vhod, a kaj ko ju zaloti vratar, ki hoče pojasnila, razloge, imena … Na njuno srečo "varuha vseh skrivnosti" zmoti telefonski klic, A in Ž pa se znajdeta v pravem raju za radovedneže. Vsaka vrata v tem čudaškem labirintu odkrivajo svet zase – za enimi brnijo šivalni stroji, za drugimi lepijo, žagajo in barvajo kulise, iz frizeraja diši po spreju za lase in laku za nohte, za nervoznimi igralci skačejo garderoberji, luči na odru utripajo, iz tonske kabine prihaja glasno grmenje ... In ko nepridiprava A in Ž že mislita, da sta "na konju", tik nad glavama zaslišita inspicientov glas: "Tišina za odrom, prosim!" Kdo je gledališki bog – inspicient, nevidna roka in vseobsegajoči glas gledališča ali si božje mesto delita lučni in tonski mojster, ki ustvarjata svetlobo in zvok? Brez vseh "malih bogov", pridnih, natančnih in predanih (gledalcem skritih) gledaliških delavcev ne bi nastala nobena gledališka predstava.