H genotipu Hamlet

Po motivih Williama Shakespeara in Bernarda-Marie Koltèsa
H genotipu Hamlet

Študijska predstava III. letnika UL AGRFT po motivih Williama Shakespeara in Bernarda-Marie Koltèsa
Zavod Delak in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

Premiera 1. februar 2020, Konzorcij OSMO/ZA, Ljubljana
Predstava traja 70 minut in nima odmora.

Režiser Dragan Živadinov
Dramaturginja Katja Markič
Scenografka Katarina Majcen
Kostumografki Nika Dolgan, Katja Vrenko
Oblikovalec zvoka Dario Seraval
Oblikovalec svetlobe Janez Kocjan
Fotograf Željko Stevanić

Zasedba
Hamlet Klemen Kovačič
Ofelija Klara Kuk
Gertruda Lea Mihevc
Klavdij Jure Žavbi

Mentorji
Gledališka režija in dramska igra izr. prof. Jernej Lorenci, doc. Branko Jordan
Dramaturgija doc. dr. Blaž Lukan, izr. prof. Tomaž Toporišič
Scenografija izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor asist. dr. Nina Žavbi, doc. Alojz Svete

Kot je o predstavi zapisala dramaturginja Katja Markič, se Shakespearova renesančna kraljevska drama skozi predelavo francoskega dramatika Bernarda-Marie Koltèsa zgodi v času enega dneva in noči. Zgoščenost, stroge poteze in nenehna aktivnost protagonistov dramo jasnih vektorskih odnosov predstavijo kot neizprosno sodobno, v kateri se morajo vse štiri dramske osebe odreči vsemu, kar je v njih človeškega. Takšna je zahteva časa. Norost in hoja po robu duševnega miru nista več lastna le Hamletu, saj se vse osebe gibljejo na meji razuma. Klavdij se kot predstavnik oblasti sooča z omahovanjem in dvomi, ki so po navadi imenovani hamletovski, s svojo nepredvidljivostjo na poziciji moči je zato še nevarnejši, pravzaprav zločinski, saj je zlo gonilo aktualnega časa. Predstava se s pretresanjem hamletovskega genskega materiala, ki je v umetnost vpisan skozi vprašanja biti in ontološke disonance nasploh, loteva boleče resničnosti sodobnih skrajnosti, ki izzovejo upor še posebej v tistih akterjih, ki morajo s težo kolektivne zavesti o preteklosti človeštva vedno znova stopati na oder ne le Shakespearovega, ampak predvsem našega sveta.